Gledati Trst in njegovo ozemlje z očmi drugih, z očmi nekoga, ki ni rojen v Trstu in zato ničesar ne jemlje kot gotovo. Brskati po mestu in okolici ob odkrivanju številnih majhnih in velikih zakladov, ki jih mesto ljubosumno skriva.
Po tej zamisli se danes začne blog treh prijateljic, ki so pristale v Trstu iz drugačnih razlogov in v različnem času ter izbrale Trst za svoj dom.
Jaz, Francesca, bivša novinarka in pravna svetovalka, z dvemi diplomami in tremi otroci, prispela v Trst pred sedemnajstimi leti iz Verone; Paola, z razvitim občutkom za estetiko, s klasično licejsko izobrazbo kateri je sledil dolgočasen pravni študij, mama treh otrok … sedaj si prizadeva biti blogerka; Daniela, Nemka, prevajalka in posvojena Tržačanka z mednarodnimi življenjskimi izkušnjami za seboj: zamisel je ta, da prebujamo mesto ob vsakodnevnem pripovedovanju o tisočih skritih kotičkov, o tisočih izkušnjah, ki jih v Trstu in okolici lahko doživljamo, o okusih in dišavah, o zvokih in barvah, ampak tudi o ljudeh, resnično posebnih in pozornosti vzbujajočih pri tistih, ki hočejo popolnoma živeti mesto.
Mesto “limen” kjer burja briše meje in mrši raznovrstne duše mesta – italijansko, slovensko, avstrijsko, hrvaško, srbsko in še bolj dol … do grške.
Nameravamo brskati po kulturnih, arhitektonskih, umetniških, glasbenih, gastronomskih, športnih in številnih drugih dušah Trsta, “najbolj oddaljenega mesta v Italiji” kot je metaforično definiran na prvi strani bloga, od vedno blizek Mittelevropi in naravni most proti vzhodu.
Ime izbrano za blog ima raznorazne značilnosti: po eni strani je vsakodnevno dobrojutro, kadar vstanemo in najprej preberemo blog ob vreli kavi; po drugi strani je to goodmorning za prebujanje včasih malo zaspanega in lenega mesta, nepozornega do značilnih bogatstev s katerimi razpolaga; kot zadnje goodmorningTrst, kakor bolj znani “Goodmorning Vietnam!”, velja kot spodbuda in ohrabritev vsem, ki se že ob prebujanju začenjajo boriti z mnogimi tržaškimi sitnostmi (saj je res, da tudi teh je), prepričani da ne bodo nikoli odnehali, ker kljub vsemu je Trst mesto “ki si ga je vredno prislužiti”.
In – seveda – goodmorning želimo Tržačanom, ampak tudi ostalim, ki si Trst želijo ogledati ali pa tukaj živeti, in tudi tistim, ki so Trst zapustili in do njega čutijo kanček domotožja.
Blog bo, tako kot mesto katerega obravnava, večjezičen: v italijanščini, ampak z raznimi prispevki v angleščini in nemščini, v slovenščini in – zakaj pa ne – tudi v tržaškem narečju.
Vsakdo, ki se prepozna v pobudi, lahko prispeva s članki, komentarji, obvestili, fotografijami, tako da klikne na join the blog.
Možno je spremljati posamezne korake bloga in se obenem tudi malo zabavati ob (ne)zgodah zasnovateljic pobude s klikom na “diario nel diario”.
Blog je zlasti namenjen mnogim prijateljem – kar preveč jih je – ki pravijo: “tako lep je Trst, ampak se nisem utegnil ustaviti”: vsakemu od njih želimo ponuditi veliko dobrih razlogov, naj nas obišče!
traduzione > Marina Mikus
