italiano /
Blog je večjezičen.
Izbira je popolnoma hotena, saj Trst je prav to: mešanica raznih jezikov.
V Trstu se govori predvsem tržaščina, v vseh miljejih, od najbolj poljudnih tja do univerzitetnih krogih. Gre za identitetni jezik, ki združuje vse. Kamorkoli greš, ponavadi se ti obračajo po tržaško. Italijanščina pride šele po tem: ko se tvoj sogovornik zave, da si foresto (to je “netržačan”) nemudoma obrne, včasih kar težavno, po italijansko.
Toda, razen tržaščine, v Trstu preživljajo tudi jeziki, ki so v tem kraju zgodovinsko in tradicionalno zmeraj gospodovali: mislim na slovenščino in nemščino, starodavno zapuščino Marije Terezije, katere vpliv je še danes viden v nekaterih značilnih izrazih (sluk, chifel).
Poleg teh jezikov se pogosto sliši tudi srbščina – ta skupnost se zbira v cerkvi Sv. Spiridona – grščina grške skupnosti in angleščina znanstveno-raziskovalne skupnosti, ki je tu, v Trstu, doma (četudi Tržačani tega ne vedo).
Ena mojih priljubljenih prijateljic je sijajen primer koncentrata te govorne mešanice.
Kadar se pogovarja z možem (ki ni Tržačan) ali z otroki, govori po tržaško s primešanimi srbskimi izrazi (jezik njene matere) in nekaterimi besedami iz nemščine, oziroma jezika, ki so ga ponavadi govorili v njeni izvirni družini.
Italijanščino uprablje le tedaj, ko opazi osupel izraz in izbuljene oči svojega moža, ki ni ničesar razumel.
Pač, kadar je zelo jezna – se to takoj opazi, saj takrat govori le in samo po srbsko. Zares strašno!
Meni se obrača le v tržaščini ali nemščini, tudi ko mi piše SMS-e. Skorajda nikoli ne uporablja italijanščine, ker misli, da sem po šesnajstih letih pravzaprav že doživela celotno, četudi težko mutacijo, ki jo tako močno pričakujejo vsi Tržačani: to je “potržačenje”Talianov(Taliani) so vsi prebivalci italijanskega polotoka, ki niso rojeni v Trstu, oziroma vsi tisti, ki pri sporazumevanju rabijo nacionalni idiom, ali pa ih -v primeru rabe tržaškega narečja- nedvomno izda “alogeni naglas”, kot mu pravi Mauro Covacich v svoji knjigi Trieste sottosopra.
Zatorej, blog želi imeti isto živahnost in biti ista mešanica, kot mesto, katerega obravnava: namesto tržaškega narečja se bo le rabila italijanščina, kot prevladujoči jezik.
Vendar, če se zgodi, da nas zanese, magari ošinjene in zmedene zaradi sunka mrzle burje, lahko bomo izbrale tudi kakšen drug jezik – nemščino, angleščino, slovenščino ali – zakaj pa ne – tudi tržaško narečje.
traduzione > Marina Mikus
